Sestanek na ministrstvu za zdravje o težavah maksilofacialne kirurgije
Na ministrstvu za zdravje je potekal sestanek, posvečen izzivom na področju maksilofacialne kirurgije. Udeleženci so predstavili trenutne težave in se dogovorili za nadaljnje iskanje rešitev po novem letu. Sestanek je označila državna sekretarka Jasna Humar kot konstruktiven in informativen.
Udeleženci sestanka
Sestanka so se udeležili predstavniki razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije ter ministrstva za zdravje. Namen je bil usklajevanje stališč in identifikacija možnih ukrepov.
Opozorila o kadrovski stiski
V Sloveniji deluje edini oddelek za maksilofacialno kirurgijo, ki skrbi za operacije rakavih bolnikov, otrok z anomalijami in poškodovanih v nesrečah. Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da bo čez dva meseca na voljo le sedem specialistov za neprekinjeno oskrbo.
Predlagane rešitve
Udeleženci so na sestanku predstavili predloge za izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev. Ključni problem predstavlja novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje fleksibilnost dela. Obstajajo možnosti, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo v UKC Ljubljana, če bo dovolj razumevanja.
Razlogi za odhode specialistov
Specialisti maksilofacialne kirurgije odhajajo zaradi slabih pogojev dela in kadrovske preobremenjenosti, ne zaradi plač. Poleti je oddelek moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti padajoče klime s stropa.
Izjave generalnega direktorja UKC
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug obžaluje štiri odpovedi in poudarja, da bo program oskrbe še izvedljiv, a zahtevnejši. Najbolj so prizadeti pacienti, ne zgolj zaposleni.
Infrastrukturni izzivi
Delovnopravni pogoji niso kršeni, infrastruktura pa je slaba že 30 let. UKC skuša to popraviti z različnimi ukrepi.
Ponudbe za selitev oddelka
Prejšnjemu vodstvu so ponudili oddelek plastične kirurgije ali gostovanje na kliniki ORL, a so zavrnili zaradi potrebe po sodelovanju s stomatološko stroko.
Poziv k nazivu svetnik
Kirurgi, ki so dali odpoved, so pozvani, naj pridobijo naziv svetnik, kar odpira nove zaposlitvene možnosti v javnih zavodih.
Možnosti zaposlitve s nazivom svetnik
Zakon o zdravstveni dejavnosti dovoljuje javnim zavodom z nazivom kliničnosti sklenitev pogodb s svetniki za do 40 odstotkov polnega delovnega časa, največ 12 mesecev. Nabor storitev določa pravilnik ministrice.
Pogoji za naziv svetnik
Naziv svetnik ali višji podeli ministrstvo na predlog zdravstvenega sveta, glede na strokovno, organizacijsko in izobraževalno delo ter druge kriterije. Zahteva visoko izobrazbo in najmanj 10 let specialističnega dela.
Mnenje predsednika kolegija
Predsednik razširjenega strokovnega kolegija Aleš Vesnaver izpostavlja slabe pogoje, preobremenjenost in omejitve novele zakona. Kirurgi so bili zaposleni 80-odstotno in omejeni v dopolnilnem delu.
Odziv koordinacije zdravniških organizacij
Koordinacija zdravniških organizacij vidi odhode kot neposreden učinek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, pripravljene brez stroke. Poziva k upoštevanju strokovnih stališč pri zakonodaji.
Širše posledice v zdravstvu
Podobne kadrovske težave prizadenejo dermatologijo, oftalmologijo, ortopedijo in druge oddelke. Omalovaževanje strokovnjakov ogroža kakovost oskrbe.
Poziv k vključitvi stroke
Koordinacija poudarja, da se stroko izključuje iz priprave zakonodaje. Želijo okolje, kjer vodi stroka, ne strah pred politiko. Opozarjajo tudi na omejitve zdravniških stavk.